Zeliščni vrt

V zadnjih dvajsetih letih se je predstava o zeliščnem vrtu zelo spremenila. Zeliščni vrt ni več mišljen kot greda bujnega zelenja, kjer se peteršilj, meta in timijan skupaj divje razraščajo in jih občasno naberemo, da začinimo krompir; izgubil je vsak navdih starinskega.

Kuhanje je danes postalo veliko bolj pusto, da bi jedem dali izviren okus, uporabljamo sveže zelišča, korenince, liste, cvetove. Že zdavnaj smo ugotovili, da je uravnotežena prehrana temelj zdravega življenja toda z novim poudarkom na naravni dolgovlaknati in zelenjavni hrani, ponovno odkrivamo široko paleto lončnih in solatnih zelišč, ki jih danes lahko kupimo že skoraj v vsakem trgovskem centru. V centrih pa žal narašča tudi razočaranje nad umetno kozmetiko in zdravili. Priporočam vam, da se zeliščom, ki so naprodaj v trgovskih centrih izogibate. Ponavadi so zelo slabe kvalitete, brez vonja in hrani ne dajo prave arome in okusa. Velikokrat so zelišča uvožena. Raje se pozanimajte pri lokalnih vrtnarijah, tržnicah in pri zasebnih kmetovalcih. Veliko bolj zdravo pa je, če se sami podate v neokrnjeno naravo saj boste imeli dvojno korist. Nabrali boste naravna in zdrava zelišča, ob tem pa se boste še razgibali in naužili svežega zraka. Zelišča se lahko uporablja tudi za domača zdravila, z njimi je moč zdraviti majnše kožne okužbe, glavobole, nespečnost,.. Meni je pri nabiranju v pomoč knjiga patra Simona Ašiča »Priričnik za nabiranje zdravilnih zelišč« kjer je slikovna in besedna razlaga zelišč. Priporočam.

Ljudje, ki so ljubitelji zelišč, kot sem jaz, so zanimanje za njih pridobili iz različnih zornih kotov. Jaz naprimer sem navdušen nad njimi, kot ljubitelj kuhinje, rastlin in zaradi narave mojega dela. V veselje pa mi je tudi uporaba zelišč za pripravo domačih žganih pijač. Te so v največje zadovoljstvo mojim prijateljem saj so zelo zdravilne.

Vse več strank ima tudi željo, da jim v delu vrta uredim zeliščno gredico.

Prvo kar moramo vedeti je lega gredice, ki jo bomo obogatili z zelišči. Sončna, senčna lega, ali so tla peščena, kamnita. . . in glede na to se odločimo katere vrste zelišč bomo zasadili na gredico.

Večinoma zelišča uspevajo na sončnih in toplih legah vendar ne na sveže pognojenih tleh. Med trajnimi vrstami običajno zadostuje po ena ali dve sadiki vsake vrste, ki jih pred cvetenjem porežemo in posušimo za zimsko uporabo. Redno jih gnojimo. Da bi povečali količino aromatičnih snovi v rastlinah pa jim dodajamo fosforna in kalijeva gnojila.

Torej če povzamemo; pri zasaditvi zeliščnega vrta izberite lego in lastnosti tal primerno zeliščem, ki jih boste zasadili v vašo zeliščno gredico. Pazljivi bodite pri številu zasaditve zelišč in na njihovo rast ( višina, širina), da preprečimo medsebojno razraščanje. Bodite pozorni, da v gredici ne zastaja voda drugače gredico dvignemo vsaj 30 cm od tal.

Ponavadi so to tudi zelišča, ki jih sadimo tudi v okrasne lonce, katere postavimo na okenske police. Zelišča: navadni pelin, navadni brin, kamilice, sivka, rožmarin, timijan, šentjanževka…

Ko že govorim o posodah lahko povem, da imamo široko paleto zelišč, ki jih lahko gojite v posodah vseh vrst in velikosti, na balkonu ali strešnem vrtu, na notranjem dvorišču ali v atrijskem vrtu. Oblikovanje, razporejanje zelišč in domiselno uporabo posod je zelo veliko. Z postavitvijo lahko zapolnimo kakšne špranje na gredah ali dekorirate dolgočasni del vrta. Vsa zelišča v posodah je treba redno zalivati. Zelo pomembna je drenaža;na dno posode/korita damo prod, ki preprečuje zastajanje vode v zemlji. Prst v koritih je potrebno tudi obogatiti. Če gojimo zelišča na balkonih, so pogosto izpostavljena močnemu soncu in vetru, ki nam preprečujejo lepo rast. Korita, katera so na tleh, lahko gojimo tako dolgo, dokler je korito dovolj veliko. V vsaki posodi gojimo samo po eno vrsto zelišča. Če sadite večje števijo zelišč v eno korito, vam dam namig, da v sredino zasadite visoka ali grmičasta zelišča, okoli njih nižja in na robu zelišča, ki pokrijejo zunanji rob korita.